Novice

kritike in recenzije

Poskus dekonstrukcije in literarni sistem

Pogledi, 12. april 2015 ― Jernej Habjan je znanstvenik na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU in se posveča predvsem literarni teoriji oz. različnim kritičnim teorijam ter njihovim koncepcijam literature. Tako je nedavno z Jessico Whyte uredil zbornik (Mis)readings of Marx in Continental Philosophy, slovenski javnosti pa je verjetno poznan po svoji monografiji Janus, Prokrust, Bahtin iz leta 2008. V skladu s prevladujočo težnjo Inštituta se Habjan aktivno posveča tudi teoretskim razpravam o t. i.
U-neun nam-ja [No Tears for the Dead] (2014)

U-neun nam-ja [No Tears for the Dead] (2014)

Filmski kotiček, 12. april 2015 ― Slovenski naslov: -Država: J. KorejaLeto: 2014Žanri: Akcija, DramaDolžina: 116' ,  ImdbRežija: Lee Jeong-BeomScenarij: Lee Jeong-BeomIgrajo: Jang Dong-Gun, Kim Min-Hee, Brian Tee, Kim Min-Jae, Kim Joon-Sung Lee Jeong-Beom je v mojih očeh bil prvi in najmočnejši adut južnokorejske uspešnice No Tears for the Dead (U-neun nam-ja), saj gre za človeka, ki je nekaj let nazaj »zakrivil« odličen akcijski triler The Man From Nowhere (Ajeossi, 2010). Pomagalo je tudi, ko sem na vrhu seznama sodelujočih zagledal ime Jang Dong-Guna, ki ga poznamo po vlogah v dveh odmevnih vojnih filmih (The Brotherhood of War in My Way), odveč pa ni bila niti informacija, da v glavni ženski vlogi nastopa Kim Min-Hee (Moby Dick, Helpless). Zgodbo v pogon spravi dogodek izven južnokorejskih meja. Nahajamo se v Ameriki. Prizorišče: nočni bar. Deklica sedi za mizo in srka milkšejk, medtem ko očka v posebni sobi v sklopu lokala sklepa posle s sumljivimi tipi. Prenosniki, usb ključki s pomembnimi informacijami in milijonski bančni transferji sugerirajo, da nevarnost ne more biti daleč. In med tem ko se možem v sobi zadaj oči svetijo ob pogledu na zneske, ki se izpisujejo na zaslonu, prijazen moški za sosednjo mizo zabava zdolgočaseno deklico. Isti človek že nekaj trenutkov kasneje v bliskoviti akciji pobije vse udeležence sestanka v sosednji sobi. A nato se zgodi nekaj nepredvidenega in krogla zadane nedolžno deklico, ki se mu je še nekaj trenutkov nazaj nasmihala. In ker smo videli že veliko podobnih filmov dobro vemo, da se nevarni morilec mehkega srca ne more kar tako sprijazniti s smrtjo nedolžnega bitjeca. Azijski filmarji očitno imajo neusahljivo potrebo, da v krvave kriminalke vpletajo simpatične deklice in fantke. Možna sta dva scenarija: po prvem morilec mehkega srca za vsako ceno poskuša otroka obvarovati pred hudodelci, po drugem, ki je izkoriščen v tem primeru, je prav on odgovoren za izgubo nedolžnega življenja in se potem do konca filma nekako poskuša oddolžiti za storjeno napako. 
Od reciklaže do reciklaže

Od reciklaže do reciklaže

Pogledi, 11. april 2015 ― Prvo slovensko izvedbo glasbene drame Pogovori karmeličank Francisa Poulenca, ki jo je uprizoril ansambel mariborske opere, lahko načeloma opredelimo kot zaželeno repertoarno novost. Eno najbolj prefinjenih opernih del 20. stoletja – resnično zgodbo o usmrtitvi karmeličank iz francoskega samostana Compiègne, ki se niti za ceno smrti niso odrekle dani zaobljubi, ki jo je Poulenc povzdignil na visoko spiritualno raven – se spričo tematske teže in sporočilnosti, silovite dramatske teksture in samosvoje estetike kaže tudi kot izjemen ustvarjalni in perceptivni izziv. 

Preveč Janezkov

Pogledi, 11. april 2015 ― »Kje so časi, ko so lahko tako knjigo prepovedali?! Zdaj pa jo bojo celo prodajali!« Navedek je za zadnjo platnico knjige zapisal Tone Partljič, ki je k Zgodam na dvoru kralja Janeza spisal kratek spremni zapis. (Enega od dveh; drugega je prispeval Ervin Fritz.) Vsekakor se moram strinjat z obema gospodoma; taki časi so, da je treba pisati družbeno kritično. Satiri sem naklonjena; vključno s humornimi ilustracijami (za novo Preglovo delo jih je prispeval Bojan Jurc). 

Mož z imenom Ove: o junaku, ki ima visoka etična merila

Konteksti (Tomaž Bešter), 10. april 2015 ― Ove je zoprn. Ove ima načela. Ove ne mara nikogar. Ove sovraži spremembe. Ove je nergač. Ove ne pozna šale. Ove je v sporu z vsemi. Ove je skopuh. Ove je godrnjač. Ove ne mara, če kdo krši pravila. Ove je mnenja, da ve največ od vseh. Ove meni, da je le ena znamka avtomobila prava. Ove meni, da je le znamka tistega avtomobila, ki ga vozi sam, prava. Ove ne mara otrok. Ove ne mara, če mu kdo skuša vsiliti način ogrevanja. Ove je mnenja, da ga skušajo trgovci vedno opehariti. Ove ne mara zapravljati denarja v kavarnah. Ove prezira birokrate. Ove zelo natančno ve, kdo je parkiral na mesto, kjer ne bi smel. Ove meni, da je določene stvari potrebno pač poznati. Ove je pripravljen na vse, tudi na tisto, kar pride takrat, ko njega več ne bo tu. Ker Ove zna oceniti situacijo. In situacija je takšna, da gre vse v maloro. Pardon, že nekaj časa nazaj je šlo vse v maloro. A Ove ostaja tu, ker... ker v resnici le Ove ve, kako se rečem streže. Skoraj vsi poznamo kakega Oveja. In to vedno bolj, glede na to, koliko priložnosti ima dandanašnji slehernik, da izrazi svoje zvečine slabo mnenje o rečeh, ki ga bolj ali večinoma manj zadevajo. Veliko nas je imelo opravka s takšnim Ovejem in večinoma smo nekaj časa trpeli, nato pa se sladko nasmejali karakternim ekstremom, ki jih lahko izdela družba (ali narava, v to debato se ne želim spustiti) in šli dalje. Do naslednjega srečanja z njim. In seveda mu najverjetneje ni bilo ime Ove. O njem ste si ustvarili svoje mnenje. Seveda ste si ga. In najbrž to mnenje vašemu Oveju ni bilo prav naklonjeno. Potem ste v roke vzeli knjigo Mož z imenom Ove, avtorja Fredrika Backmana. Ne le, da ste v knjigi nekako precej uživali; na nekem mestu časovnega traku refleksije, ki ste jo po branju napravili, je knjiga spremenila tudi način, kako ste gledali na svojega Oveja. Vsaj nekateri med vami. Mogoče celo zelo malo od vas. Predvsem, ker se mi zdi, da to ni glavni namen te knjige. (vir slike: bukla.si) O glavnem namenu romana Mož z imenom Ove, v resnici

Respire [Breathe] (2014)

Filmski kotiček, 10. april 2015 ― Slovenski naslov: Ni naslovaDržava: FrancijaLeto: 2014Žanri: Drama Dolžina: 91' , ImdbRežija: Melanie LaurentScenarij: Melanie Laurent, Julien Lambroschini, Anne-Sophie Brasme (knjiga)Igrajo: Josephine Japy, Lou de Laage, Isabelle Carre, Claire Keim, Radivoje Bukvić, Roxane Duran Verjetno je nekoliko neprimerno igralko, ki je že pred Neslavnimi barabami imela respektabilno igralsko kariero, vedno znova povezovati s filmom Quentina Tarantina. Tudi zato, ker je Melanie Laurent po omenjenem sodelovanju zabeležila še nekaj odmevnih igralskih nastopov (Beginners, Enemy), predvsem pa zato, ker Francozinja danes za sabo ima že dva zanimiva samostojna režiserska projekta. Njen talent za režijo smo registrirali že ob prvencu The Adopted (Les adoptes, 2011), lanskoletni Teden kritike v Cannesu pa je prinesel še Respire, njeno drugo režisersko stvaritev. Laurentova je filmsko snov našla v knjižni uspešnici z identičnim naslovom, s katero se je svetu predstavila komaj 17-letna avtorica Anne-Sophie Brasme. Pripoved v središče postavlja protagonistki v tistem turbulentnem obdobju na pragu polnoletnosti, ko so čustva kot sta ljubezen in prijateljstvo preveč intenzivna, da bi ju bilo mogoče tako enostavno kontrolirati. Charlie (Josephine Japy) je 17-letna dijakinja, ki navkljub slabem ozračju doma (mati je čustvena razvalina, odkar jo je zapustil njen oče) uspešno opravlja šolske obveznosti, težav ni niti na pogosto problematičnih področjih socializacije in komunikacijo s sovrstniki. Nato v razred pride nova sošolka Sarah (Lou de Laage), ki nemudoma pritegne njeno pozornost. Novinka je vse tisto, kar Charlie ni: energična, spontana in najstniško razuzdana punca, ki življenje grabi z veliko žlico. Charlie in Sarah hitro postaneta najboljši prijateljici in zdi se, da nič ne more zamajati njunega prijateljstva. A ko se skupaj odpravita na poletne počitnice, v na videz trdnem odnosu se začnejo kazati prve razpoke. Sarah postaja vedno bolj muhasta, odnos s Charlie več ni njena glav
Cena človeka

Cena človeka

Pogledi, 10. april 2015 ― Režiserja Paola Virzija italijanski gledalci poznajo predvsem kot avtorja komedij, s filmom Človeški kapital, zasnovanem na istoimenskem romanu Stephena Amidona, pa je posnel svoj najbolj temačen film doslej. V njem ni lika, ki bi bil brez masla na glavi, svet, ki ga izriše, pa je brezdušna kepa kapitala, lakomnosti in hlepenja po statusu. Dogajanje je iz ameriškega Connecticuta prestavljeno v bogato severnoitalijansko provinco Lombardijo, kjer se povsem avtentično zlije z lokalnim okoljem.
Dialog s samim seboj

Dialog s samim seboj

Pogledi, 9. april 2015 ― Biografija Ivice Buljana je izredno bogata, zato velja izpostaviti zgolj ključne točke njegove ustvarjalne poti. V letih 1998–2001 je bil ravnatelj Drame splitskega HNK, prav tako leta 2001 je bil skupaj z Robertom Waltlom soustanovitelj Mini teatra v Ljubljani, v Zagrebu pa Festivala svetovnega gledališča. Kot predavatelj je aktiven na gledaliških akademijah v Rennesu in Saint-Etiennu v Franciji. 
še novic